Slama že desetletja predstavlja pomemben del kmetijske prakse, saj ima veliko uporabnih lastnosti na različnih področjih pridelave hrane in oskrbe živali. Po žetvi žit ostanejo velike količine rastlinskih ostankov, katere kmetovalci koristno uporabijo za izboljšanje pogojev na kmetiji. Zaradi svoje vsestranskosti slama ni zgolj stranski produkt pridelave, temveč pomemben material pri vsakodnevnem delu.
Sodobno kmetijstvo namenja več pozornosti trajnostni uporabi naravnih virov ter zmanjševanju odpadkov. Slama ima pri tem pomembno vlogo, saj prispeva k boljšemu ravnanju s tlemi, živinorejo in skladiščenjem organskih materialov. Njena uporaba sega od nastilja za živali do zaščite tal ter vključevanja v prehranske obroke za določene vrste rejnih živali.
1. Stelja za živali izboljša udobje v hlevu
Ena najbolj razširjenih uporab slame v kmetijstvu predstavlja priprava nastilja za govedo, konje, prašiče in drugo živino. Suha plast slame pomaga ustvariti mehkejšo podlago, obenem pa vpija vlago in prispeva k čistejšemu okolju v hlevu. Živali na takšni podlagi lažje počivajo, kar vpliva tudi na splošno dobro počutje in pogoje reje.
Za steljo se uporablja več vrst slame, med katerimi veliko zanimanja vzbuja pšenična slama zaradi dobre vpojnosti in primerne strukture. Kmetovalci pri izbiri upoštevajo čistost materiala, suhost ter način skladiščenja po žetvi. Slovensko podjetje ProFarm Košenina d.o.o. deluje na področju voluminozne krme in materialov, povezanih s kmetijsko uporabo slame.
2. Slama pomaga pri zaščiti in izboljšanju tal
Na njivah in vrtovih slama služi kot zaščitna plast, katera zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal ter omejuje rast plevela. Takšen način prekrivanja površine prispeva k bolj enakomerni vlagi v zemlji, kar je posebej pomembno v toplih in suhih obdobjih leta. Zemlja pod plastjo slame ostane nekoliko hladnejša, zato rastline lažje prenašajo poletne temperature.
Organski material se sčasoma razgradi ter prispeva dodatne hranilne snovi v tla. Zaradi tega številni pridelovalci vključujejo slamo v kolobarjenje in trajnostne načine obdelave zemlje. Poleg izboljšanja strukture tal se zmanjša tudi spiranje zemlje ob močnejšem dežju, kar pomaga ohranjati rodovitnost njivskih površin.
3. Dodatek pri prehrani nekaterih rejnih živali
V določenih primerih slama predstavlja tudi del prehranskega obroka za prežvekovalce, predvsem kot vir vlaknin. Uporablja se predvsem pri govedu in drobnici, kjer pomaga uravnavati prebavo ter prispeva k občutku sitosti. Takšna uporaba zahteva ustrezno kakovost materiala ter pravilno kombiniranje z drugo krmo.
Kmetovalci pri hranjenju živali pazijo na primerno razmerje med energijsko bogatimi krmili in vlakninami. Slama sama po sebi ne vsebuje velike hranilne vrednosti, vendar ima pomembno vlogo pri uravnoteženem obroku. Posebno pozornost namenjajo tudi čistoči in odsotnosti plesni, saj neustrezen material ni primeren za prehrano živali.
4. Uporaba slame pri kompostiranju in skladiščenju gnoja
Slama se v kmetijstvu uporablja tudi pri pripravi komposta ter skladiščenju hlevskega gnoja. Zaradi svoje strukture prispeva boljše zračenje organske mase, kar spodbuja razgradnjo materialov in nastanek kakovostnega komposta. Takšna mešanica vsebuje več organske snovi, kar izboljša kakovost prihodnjega gnojila za njive in vrtove.
V hlevih slama pomaga vezati vlago ter ustvarja primernejše pogoje za zbiranje gnoja. Mešanica gnoja in slame po razgradnji predstavlja pomemben vir hranil za kmetijske površine. S pravilnim ravnanjem se zmanjša izguba hranil ter izboljša izkoristek organskih materialov znotraj celotnega kmetijskega procesa.
