Barva zob se med ljudmi naravno razlikuje, zato rahlo rumenkast odtenek še ne pomeni slabe ustne higiene. Na videz vplivata tudi zgradba zoba in barva dentina pod sklenino, vendar se čez čas na površini nabirajo obarvanja iz hrane, pijače in tobaka. Nekatere vsakodnevne navade zato postopoma spremenijo barvo nasmeha, tudi kadar zobje ostajajo sicer zdravi.
Pomembno je razlikovati med površinskimi madeži in spremembami, povezanimi z obrabo sklenine. Površinske obloge nastajajo predvsem zaradi močno obarvanih snovi, medtem ko kisline sčasoma prispevajo k eroziji sklenine in izrazitejšemu videzu rumenkastega dentina.
1. Kajenje obarva sklenino
Tobačni dim vsebuje snovi, ki na zobeh ustvarjajo rumene do rjavkaste površinske obloge. Pri rednem kajenju se obarvanje sčasoma stopnjuje, posebej na mestih, kjer se lažje zadržujejo zobne obloge. Sprememba barve je le ena od posledic uporabe tobaka, saj kajenje obenem povečuje tveganje za bolezni dlesni, slabše celjenje v ustih in druge resnejše težave ustnega zdravja.
Z vidika videza zob odstranjevanje madežev ne odpravi njihovega vzroka, dokler se izpostavljenost tobaku nadaljuje. Profesionalno čiščenje odstrani del zunanjih oblog, vendar se te ob nadaljnjem kajenju znova nabirajo.
2. Veliko kave in čaja
Kava ter črni in nekateri drugi čaji vsebujejo barvne spojine, ki se oprimejo površine sklenine in sčasoma pustijo opaznejše madeže. Učinek je izrazitejši pri rednem pitju skozi daljše obdobje, posebno kadar pijačo srkamo večkrat čez dan. Barva se zato ne spremeni po eni skodelici, temveč se obarvanje navadno razvija postopno in postane bolj opazno ob robovih ali na nekoliko bolj hrapavih površinah.
Kavi ali čaju se zaradi barve zob ni treba nujno odpovedati, smiselno pa je omejiti dolgotrajno zadrževanje pijače v ustih. Po pitju si usta speremo z vodo, redno čiščenje pa zmanjšuje kopičenje površinskih oblog. Če so madeži že izrazitejši, jih domače ščetkanje ne odstrani vedno v celoti, zato njihovo stanje najbolje oceni zobozdravnik ali ustni higienik.
3. Rdeče vino in barvila
Rdeče vino je izrazito obarvana pijača, zato redno uživanje prispeva k površinskim madežem na sklenini. Podoben učinek imajo tudi nekatere temne brezalkoholne pijače in močno pigmentirana živila. Obarvanje je opaznejše na površinah, kjer so že prisotne obloge ali drobne nepravilnosti, saj se barvne snovi tam lažje zadržijo.
Pri vinu se barvnim pigmentom pridruži tudi kislost, zato po pitju ni smiselno takoj močno ščetkati zob. Usta najprej speremo z vodo ter sklenini omogočimo nekaj časa po izpostavitvi kislinam. S tem ne preprečimo vseh obarvanj, zmanjšamo pa nepotrebno dodatno obremenjevanje površine zob in hkrati odstranimo del ostankov pijače iz ust.
4. Površno čiščenje zob
Zobne obloge niso vedno izrazito rumene same po sebi, vendar zadržujejo pigmente iz hrane, pijače in tobaka ter zato spreminjajo videz zob. Če zob ne čistimo dovolj temeljito, se mehke obloge sčasoma kopičijo, del pa se mineralizira v zobni kamen. Površina postane manj gladka in nanjo se obarvane snovi še lažje oprimejo.
Redno ščetkanje z zobno pasto s fluoridom ter čiščenje medzobnih prostorov sta zato pomembna tudi za ohranjanje naravnega videza zob. Pri že nastalem zobnem kamnu domača ščetka ne zadostuje, zato ga odstranimo s profesionalnim čiščenjem. Pri tem je dobro vedeti, da naravna barva zob ni povsem bela in da cilj ustne higiene ni ustvariti umetno svetlega odtenka.
5. Prepogosto kisle pijače
Gazirane pijače, športni napitki in številni sadni napitki vsebujejo kisline, ki ob ponavljajoči se izpostavljenosti prispevajo k eroziji sklenine. Tveganje se poveča, če takšno pijačo srkamo dalj časa ali jo večkrat dnevno zadržujemo v ustih. Sklenina se z obrabo tanjša, zato postane rumenkasti dentin pod njo vidnejši, sprememba pa ni več samo površinski madež.
Pri kislih pijačah zato ni pomembna samo količina, temveč tudi način pitja in čas stika z zobmi. Bolje jih je zaužiti v krajšem obdobju ob obroku kot jih počasi srkati skozi ves dan, po zaužitju pa usta speremo z vodo.
