Dnevni arhiv: 3. 10. 2019

Poslušanje glasbe med učenjem: da ali ne?

Glasba ima moč. Strokovnjaki so z leti raziskav dokazali, da lahko s pomočjo glasbe obdržimo nivo koncentracije, izboljšamo možnost pomnjenja in celo sposobnost računanja na pamet. Da glasba uspešno blaži stres in živčnost, vemo tudi laiki.

Prav vpliv glasbe na hitrost učenja že dolgo bega znanstvenike po vsem svetu. Številne študije so obravnavale vpliv klasične glasbe, rocka in metala na pogostost nastajanja možganskih valov ter učinke na kratkoročni in dolgoročni spomin. Poleg tega, da možganske sinapse spodbujamo k povezovanju učenja in glasbe, je bistvenega pomena sočasna zmožnost odvračanja pozornosti.

Kaj pravijo poznavalci?

Številni priznani učenjaki so dokazali pozitivno povezavo med poslušanjem glasbe in opravljanjem različnih dejavnosti, kot so učenje, branje, risanje in reševanje zapletenih matemačnih teoremov. Nekomu lahko glasba (čeprav v ozadju) odvrača glavno pozornost, na drugi strani pa je stroga tišina moteča že zaradi tega, ker jo enostavno prekinejo številni drugi zvoki in dogajanja.

Torej: ko so ljudje aktivni, med opravljanjem nekih fizičnih dejavnosti – glasba da; med aktivno uporabo sivih celic – ugasniti vse proizvajalce zvoka. Obstaja univerzalna rešitev, recept? Zlata sredina? Kakor komu drago.

Kaj pa osebne izkušnje?

Skoraj prepričani smo, da imamo vsi svojo »play listo«, ne samo na YouTube kanalu, temveč skoraj za vsako opravilo poslušamo drugo glasbo.

  • Ko potrebujemo »mir«, si nataknemo slušalke in poiščemo kakšno klasično ali umirejno listo. Že kmalu smo povsem zatopljeni v lastne misli, v ozadju pa nas nežno božajo zvoki klavirja ali violine.
  • Ko smo na tleh, prisegamo na bolj »divje« komade, tudi kakšen punk komad ni izzvzet.
  • Med kuhanjem smo nostalgični in kuhalnico vrtimo v bolj »večno zelenih« ritmih.

Kakorkoli, večina ne mara tišine okoli sebe, tudi na delovnem mestu ima precej zaposlenih vedno prižgan radio in vsaj z enim ušesom spremljajo glasbo in aktualno dogajanje.

Klasika spodbuja možgane k delu

Študije prestižnih univerz, ki so se ukvarjale s to temo, kažejo, da baročna in klasična glasba najbolje spodbujata možgane k delu. Skrivnost je v tem, da večina klasičnih skladb izvaja ritem, ki ustreza ritmu možganskih valov.

Brez teksta in novih skladb

Strokovnjaki priporočajo izogibanje glasbi, kjer je poudarek na besedilu, saj se drugače naše misli težeje skoncentrirarajo na glavno miselno dejavnost. Prav tako stroka odsvetuje poslušanje glasbenih novitet pred izpitom ali med učenjem nove snovi.

Poslušanje glasbe

Strokovnjaki svetujejo, da med učenjem poslušate le skladbe brez besedila.

Razlog je zelo preprost: ker se, namesto zbiranja novih informacij iz učne snovi, naši možgani zaposlijo z novostjo v predvajani glasbi in jih na ta način celo dodatno obremenimo.

Nič nostalgije, še manj udarnih ritmov

Tako kot je narobe izbrati glasbeno ozadje z veliko besedila, tudi ni pametno izbrati pesmi, ki v nas vzbujajo močna čustva. Bolje, da si predvajamo glasbo, ki je nevtralna ali optimistična, namesto tiste, ob poslušanju katere se zavlečemo v kot in se zvijemo v klobčič ter ihtimo kot majhni otroci.

Prehitri ritmi in plesno ritmična podlaga prav tako ni primerna za delo. Lady Gaga si zato zavrtimo v soboto zvečer, ko se s prijatelji peljemo na zabavo.

Dilema, ali poslušati glasbo med učenjem ali ne … pravilo enostavno ne obstaja! Če nas to spodbuja v miselno dejavnost, si jo predvajajmo. V nasprotnem primeru pa je tudi tišina dober spremljevalec naših misli.